V družbi zvezdnikov Barcelone
Med nogometnimi bogoviV 15. nadstropju luksuznega hotela Princess Sofia smo se udobno namestili v naslanjače. Žal je portugalščina zame španska vas, zato sem bolj kot ne le ugibal, o čem pravzaprav teče beseda. In občasno zastavil kakšno vprašanje, ki ga je pospremil Miranov vmesni stavek: "Zlatko, ti prevedi, da ne ustrelim novega kozla." Sicer pa je šlo večinoma za obujanje spominov iz obdobja pri Portu, kjer je Deca ob prihodu pričakal Zahovič in sta skupaj odigrala pol leta. Pozneje, ko je ZZ že zamenjal okolje, je v klub prišel Pavlin in bil dve sezoni Brazilčev soigralec.
Ob Decovem prihodu v Porto je bil Zahovič na vrhuncu kariere, igral je v življenjski formi. Brazilec s portugalskim potnim listom se spominja, da je bil Zlatko takrat praktično prvi zvezdnik moštva in da je nanj gledal z izjemnim spoštovanjem. Tedaj je bil še relativno "zelen" in trdi, da mu je ravno ZZ ob prihodu v Porto bržčas največ pomagal. "Spodbujal me je na treningih. Predvsem takrat, ko mi ni šlo najbolje, je vselej našel pravo besedo, da nisem obupal. Ko sem igral eno svojih prvih tekem v modro-belem dresu, smo imeli na voljo prosti strel z idealnega položaja. Jasno, ob Zlatku takrat nihče niti pomislil ni, da bi vzel žogo. Toda Za (tako ga kliče večina portugalskih prijateljev, tudi Deco, op. p.) me je nenadoma poklical k sebi in mi dejal, naj ga izvedem, naj streljam, kot znam, in žoga bo gotovo končala v mreži. Zadel sem, doživel enega svojih prvih zvezdnih trenutkov pri Portu ter navdušil navijače. Ob neprecenljivi uslugi mojega prijatelja," je razložil Anderson Luis de Sousa Deco in ob zaključku misli znova iskreno objel Zahoviča: "Tega nikdar ne bom pozabil."
Pozneje, ko je v Porto po Euru 2000 prišel Pavlin, je bil Brazilec že zdavnaj uveljavljen nogometaš. Pajo je svojo portugalsko zgodbo začel dobro, v začetni enajsterici ob Decovem boku. Toda vse bolj ga je ogrožal sicer njegov najboljši prijatelj iz tistih dni, Rus Alejničev. No, prav Deco je posredno "najzaslužnejši", da Miranovo mesto v udarni zasedbi še dolgo ni bilo ogroženo, saj se je huje poškodoval in bil precej časa odsoten z igrišč. No, po njegovi vrnitvi je iz enajsterice, žal, izpadel ravno Pavlin, o katerem je Deco vseeno govoril z izbranimi besedami: "Resda ni bilo prav pogosto, da bi bila hkrati na terenu. A kadar se je to zgodilo, sva se zelo dobro ujela, saj je Pajo odličen nogometaš. Na zelenici nisva imela nobenih težav s sporazumevanjem. No, malce drugače je bilo zunaj igrišča. Najin odnos je bil vselej zelo dober, a vseeno prav veliko nisva govorila. Iz preprostega razloga, ker je moja angleščina še slabša od njegove portugalščine."
Mimo nas so se ves čas sprehajali zvezdniki Barcelone. Občasno je kateri pristopil in spregovoril nekaj besed, pri čemer je kajpak najbolj užival Tim, ki se je začuda tudi brez znanja tujih jezikov s katalonskimi čarovniki uspel pogovoriti o vseh svojih željah, ki so seveda zajemale fotografiranje in podpisovanje njegovega dresa ter avtogram v posebej za to namenjeno beležko.
A najbolj si je želel srečanja z Eto'ojem, Messijem in Ronaldinhem. Kamerunec se je prikazal s slastno torto, ki mu jo je za rojstni dan najbrž podarilo hotelsko osebje. Argentinca in Brazilca pa od nikoder. Ker so varnostniki Deca vse pogosteje opozarjali, da bi utegnili imeti zaradi naše prisotnosti težave v prvi vrsti z Rijkaardom, smo se potem preselili kar v Decovo sobo, kjer se je sproščen pogovor nadaljeval. Le Tim je bil vse bolj na trnih. V nekem trenutku je stopil pred Deca, se zazrl naravnost v njegove oči in z rotečim glasom dejal: "Messi, Ronaldinho!" Vsi smo se od srca nasmejali, nakar je naš gostitelj v roke vzel telefon, poklical največjega med velikimi in v naslednjem trenutku otroka prijel za roko ter razložil, da je naslednja destinacija soba Ronalda Assisa de Moreira Ronaldinha Gavča. Trenutek, o katerem sanja vsak deček. In niti pri odraslih ljubiteljih najpomembnejše postranske stvari na svetu ni veliko drugače. V Ronniejevo sobo je nato prišel še Leo Messi in pravljica je bila popolna. Petnajst minut! Kot bi bilo petnajst sekund! Ki so obenem pomenile večnost, saj jih človek ne pozabi nikoli.
Do začetka el clasica sta bili takrat le še slabi dve uri. Bogovom se je mudilo na zadnji sestanek pred tekmo. V posebno zastekljeno sobo. Poslovili smo se, Zlatko in Miran sta se ob tem z Decom dogovorila še o podrobnostih glede odhoda v neko diskoteko v bližini Camp Noua po tekmi, kjer je zvezdnik aktualnih španskih in evropskih prvakov že prej rezerviral posebno, tako imenovano VIP-sobo. Stopili so v prostor, kjer so že čakali trener Rijkaard in večina soigralcev. Počasi smo se odpravili proti dvigalu, le Tim je z zanimanjem opazoval dogajanje za steklom. Barcin strateg je po posebni tabli z narisanim nogometnim igriščem prestavljal magnete, ki so predstavljali igralce, in razlagal svoje taktične zamisli ter posameznikom pojasnjeval njihove naloge na derbiju. Pa je Tim nenadoma potrkal po šipi proti Marquezu, ki mu je bil najbližje. Mehičan se je obrnil, videl, kako mu neki deček veselo maha v pozdrav, in prijazno dvignil roko v pozdrav. Rijkaard je obstal kot kip, od začudenja z odprtimi usti, sam pa sem se zapodil po sina in ga hitro potegnil stran in v dvigalo. Zahovič je ob glasnem smehu nekaj trenutkov pozneje razložil, da je za steklom opazil, kako so si ob fantovem trkanju Ronaldinho, Messi in Deco z roko zakrivali obraz, da bi med pomembnim sestankom pred trenerjem skrili spontan nasmeh, ki se je prikradel na njihove obraze.
Sto Slovencev na el clasicu
Pet gor ali dol, bi lahko dodali. No, prej gor kot dol. Tokratni večni derbi španskega prvenstva si je na prepolnem Camp Nouu namreč ogledalo precej Slovencev. Največ, kar 74, jih je v katalonsko prestolnico odpotovalo z agencijo Tao sport. Nekaj jih je prišlo še z domžalskim Ten Toursom in nekaj v lastni režiji. Zgolj dokaz več, kako radi imajo Slovenci nogomet, čeprav se mnogi še naprej trudijo, da bi to resnico izkrivili. Sicer pa, pozor - zgolj prejšnji konec tedna je samo prek že omenjene agencije Tao 59 slovenskih ljubiteljev nogometa obiskalo še nemški derbi med Bayernom in Werderjem in enako število italijanski derbi med Interjem in Milanom. Je sploh še treba kaj dodati?
Iz Barcelone Goran Obrez