Kar 900 let je bilo mesto Mohendžo-daro, v današnjem Pakistanu, središče indijske civilizacije. Nekaj podobnega, kot so danes mesta New York, Pariz, London…

In potem so ga prebivalci okoli leta 1700 pred Kristusom zapustili. Zgodovina pravi, da se je najbrž spremenil tok reke, od katere so bili prebivalci odvisni, še zadnji udarec po tem, ko je mestno gospodarstvo začelo toniti v velike težave, pa naj bi mu zadala vojna. Mesto je bilo dobesedno izgubljeno v pesku, dokler ga niso leta 1920 'izkopali' arheologi.

Medtem ko se takšni scenariji v današnjem svetu marsikomu zdijo malo verjetni, pa znanstveniki svarijo, da bo čez 90 let na našem planetu kar nekaj krajev, ki se bodo spremenili v mesta duhov. Klimatske spremembe in starajoča se populacija kljub rasti prebivalstva na svetovnem nivoju namreč povzročajo, da se prebivalstvo nekaterih mest hitro krči. Na Japonskem je seznam manjših krajev, kjer živi le še nekaj ostarelih prebivalcev, vse daljši. V ZDA imajo največje tovrstne težave v zveznih državah Kansas in Dakota. Predvsem v Kansasu zato novim prišlekom zemljo dajejo kar zastonj, a tudi v tem primeru je novih prebivalcev le malo.

Tudi nekatera velika mesta beležijo občutne premike prebivalstva. Primer takšnega mesta je tudi Berlin, saj si vzhodni del še vedno ni opomogel od velike selitve prebivalstva v zahodni del, potem ko je leta 1989 padel berlinski zid. Še vedno je zapuščenih na tisoče domov.

Ali bodo mesta izginila popolnoma, je seveda težko napovedovati, pravijo znanstveniki, a če vzamemo za primer nekdanjo ameriško industrijsko zvezdo, Detroit, bo mesto zagotovo, razen če nekdo odkrije nov vir razcveta, do leta 2100 opustošeno in izpraznjeno do neprepoznavnosti. Brezposelnost v mestu se že zdaj nevarno bliža 15 %, po letu 1950 pa se je število meščanov zmanjšalo za polovico, na 910 tisoč.

Če na eni strani nekaterim mestom grozi izumrtje zaradi propada paradnih industrijskih konjev, pa na drugi strani še skorajda več mest ogroža narava. Nam precej bližnji primer so Benetke, ki so v zadnjih 100 letih 'potonile' za okoli 25 centimetrov. Oblasti se bojujejo proti nadaljnjemu pogrezanju, a govoriti o kakšnem uspehu, je še mnogo prezgodaj. Nizozemci zaenkrat trdijo, da bosta dve tretjini njihovega ozemlja, ki imata negativno nadmorsko višino, po zaslugi spretnega načrtovanja ostali varni tudi, če se gladina morja zaradi globalnega segrevanja dvigne za okoli 1 meter, kaj bo potem, še razmišljajo. Manj sreče, pa tudi manj znanja in denarja za boj proti naravi pa imajo v Banjulu, prestolnici afriške Gambije, ki bi naj v prihodnjih desetletjih izginila s svetovnega zemljevida zaradi dviganja morja in močne erozije.

Mesta, ki jim poznavalci do konca stoletja napovedujejo konec ...

Banjul, Gambija

Vzrok: dviganje morja in erozija

Detroit, ZDA

Vzrok: izseljevanje prebivalcev

Ivanovo, Rusija

Vzrok: izseljevanje prebivalcev
Nekdanja 'prestolnica' sovjetske tekstilne industrije ima danes le še okoli 450.000 prebivalcev, večinoma žensk. Število rojstev strmo upada, naravni prirastek je negativen že vse od leta 1990. Mladih je zelo malo, prav tako v mestu ni nobene moderne industrijske panoge.

Mexico City, Mehika

Vzrok: Pomanjkanje pitne vode in pogrezanje
Mehiška prestolnica se pogreza. A za razliko od kakšnega drugega mesta ne v ocean. Mesto je zgrajeno na izsušenem jezeru, zaradi pretiranega črpanja podtalnice pa se nekateri predeli na leto pogreznejo tudi za 25 centimetrov. Poleg tega je območje tudi močno potresno ogroženo.

Neapelj, Italija

Vzrok: velika verjetnost vulkanskega izbruha
Vulkan Vezuv, ki je nekoč že uničil Pompeje, je doslej redno izbruhnil vsakih 100 let, nazadnje leta 1944. V mestu sicer živi 4 milijone ljudi, od tega pol milijona na 'rdečem območju', kar pomeni, da bi ob nepravočasni evakuaciji ob izbruhu vulkana zagotovo umrli.

Timbuktu, Mali

Vzok: nekdaj zeleno mesto se spreminja v puščavo

Benetke, Italija

Vzrok: pogrezanje

vir: cekin.si